Vir slike: https://www.pexels.com/photo/assorted-plastic-bottles-802221/
Plastika je povsod. Trenutno jo najdemo v najrazličnejših predmetih in izdelkih. Plastika se uporablja za shranjevanje pijač in hrane, kot embalaža za kozmetiko, za mreže in vrečke. Najdemo jo tudi v igračah, barvah, oblačilih, pohištvu in pnevmatikah. S plastiko se srečujemo doma, na ulici, v jezeru, na dnu reke, blizu vrha Mount Everesta, na Arktiki in celo v raku v Marijanskem jarku. Delce plastike so namreč našli v novo odkriti vrsti raka (Eurythenes plasticus) sedem kilometrov pod morsko gladino.
Takšne mikrokroglice, ki jih je zdaj mogoče najti do sedem kilometrov pod morsko gladino, imenujemo mikroplastika. Mikroplastika so plastični delci s premerom manj kot pet milimetrov. Razlikujemo med 1) primarno mikroplastiko, ki jo ljudje proizvajajo v majhnih količinah kot kozmetično sestavino ali na primer kot nosilno snov v osvežilcih zraka, in 2) sekundarno mikroplastiko, ki nastane z razpadom večjih plastičnih izdelkov zaradi okoljskih dejavnikov, kot so veter, UV-sevanje, nizke in visoke temperature, vlaga ali mehansko trenje.
Mikroplastiko lahko najdemo v vodi, zraku, zemlji in človeškem telesu. Študija Univerze v Newcastlu ocenjuje, da lahko povprečen človek na teden zaužije do pet gramov plastike. Od kod izvira mikroplastika v človeškem telesu? Mikroplastiko izločajo vsakdanji izdelki. Najdemo jo v vseh vrstah izdelkov v plastični embalaži, lahko pa se sprošča tudi neposredno s površine plastičnega predmeta. Študija na državni univerzi New York v Fredoniji je pokazala, da je bilo v povprečju na liter vode iz plastenke deset plastičnih delcev in še tristo štirinajst manjših delcev, ki so bili verjetno plastični. Poleg tega ljudje zaužijejo plastične delce iz morske hrane. Teh delcev torej ne vsebuje le embalaža, ampak tudi živila. Morski organizmi zaužijejo mikroplastiko, ki se nahaja v vodi. Gre za tako imenovani pojav bioakumulacije ali biološkega kopičenja, ko vedno večji organizmi, ki so višje v prehranjevalni verigi, zaužijejo vedno več delcev določene snovi. Ocenjuje se, da so glavni viri mikroplastike cestne pnevmatike, cestni prah in oblačila. Pri pranju oblačil iz plastike, kot so poliester, najlon, elastan ali poliamid, nastaja tako imenovana mikroplastika, ki doseže vodotoke in zemljo oz. tla, saj je kanalizacijski sistemi ne morejo zajeti. Poročilo Inštituta strojnih inženirjev (Institution of Mechanical Engineers) kaže, da do 35 % mikroplastike v oceanih lahko izvira iz tekstila.
Mikroplastiko lahko najdemo v človeški krvi in pljučih. Nedavna študija je pokazala, da so mikroplastiko našli v 17 od 22 vzorcev krvi in v 11 od 13 vzorcev pljučnega tkiva. Lahko se nahaja tudi v drugih notranjih organih, tkivih in celicah. Ali je torej plastika škodljiva? Pomembno je razlikovati med teoretično varno plastiko in plastiko, onesnaženo z različnimi vrstami škodljivih snovi. Obstaja veliko vrst plastike. Pri proizvodnji nekaterih vrst plastike se uporabljajo snovi, kot so bisfenol A, ftalati in stiren. To so endokranialno aktivne snovi, ki lahko negativno vplivajo na delovanje človeškega endokrinega sistema. Endokranialno aktivne snovi pogosto vplivajo na plodnost. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da negativno vplivajo na nosečnost. Za celovito oceno njihovega učinka na človeka je potrebnih več raziskav.
Plastika in mikroplastika vse bolj onesnažujeta planet, njun učinek pa ponazarja verižne reakcije, ki se dogajajo v naravi. Zato je pomembno, da razumemo učinke posameznih človekovih dejanj in spodbujamo pozitivne spremembe na vseh ravneh.
Viri:
https://dgist.ac.kr/en/html/sub06/060202.html?mode=V&no=d5eda97761a07a20f550fe663077b778&GotoPage=1