Ogljični odtis

Organizacijski ali individualni ogljični odtis pomeni skupne, letne emisije toplogrednih plinov (večinoma ogljika) v povezavi z aktivnostmi specifične organizacije ali posameznika. Vse zajete aktivnosti so opredeljene v okviru 3 različnih »področij« ogljika. Prvo področje je neposredno kurjenje fosilnih goriv s strani organizacije/posameznika – to vključuje plin v lastniških stavbah ali bencin v vozilih. Drugo področje se nanaša na to, da določena organizacija kuri fosilna goriva, vendar izkupiček uporabi druga organizacija/posameznik, pri tem gre večinoma za elektriko iz javnega elektroenergetskega omrežja. Tretje področje pa se nanaša na vse ostale vire ogljika, ustvarjenega z aktivnostmi organizacije/posameznika, kar vključuje na primer ogljik, ki so ga sežigali v okviru dobavne verige organizacije za pridobivanje surovin za izdelke ali ogljik, ki izgoreva pri uporabi teh izdelkov – na primer izkoriščanje energije izdelane opreme.

Obnovljivi viri energije

Obnovljivi viri energije so uporabna energija (kot sta toplota ali elektrika) iz obnovljivega ali zelenega vira ali procesov, ki se nenehno obnavljajo. Ti viri energije vključujejo sončno, vetrno, geotermalno in hidroelektrično energijo.

Trajnostna potrošnja in ekološko vedenje

Trajnostna potrošnja pomeni spodbujanje učinkovitosti virov in energije, trajnostne infrastrukture in zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev, dostojnih in okolju prijaznih delovnih mest ter boljše kakovosti življenja ob upoštevanju celotnega ekosistema. Seveda je trajnostna potrošnja del koncepta trajnostnega razvoja, ki pa ne zadeva zgolj okoljske temveč tudi gospodarsko in družbeno trajnost. V skladu z definicijo, ki jo je Svetovna komisija za okolje in razvoj (Bruntlandova komisija) v okviru Programa Združenih narodov za okolje predlagala v leta 1987 objavljenem poročilu Naša skupna prihodnost, je »trajnostni razvoj« opredeljen kot razvoj, ki lahko zagotovi »zadovoljevanje potreb sedanje generacije brez ogrožanja zmožnosti prihodnjih generacij, da bi izpolnile svoje potrebe«. Beseda »trajnost« opisuje združljivost razvoja gospodarskih dejavnosti, varovanja okolja in kakovosti življenja ljudi. Na trajnostno potrošnjo tako ne vplivajo samo gospodarske politike in prakse, temveč lahko, čeprav v omejenem obsegu, vpliv prihaja od spodaj, s strani potrošnikov in življenjskih slogov, ki so primerljivi z zmogljivostjo biosfere za absorbiranje učinkov človekovih dejavnosti. S tega vidika je zanimivo opazovati, kako lahko zavedanje krepostnega ekološkega vedenja vpliva tudi na potrošniški sistem. Z ekološkim vedenjem mislimo dejansko vse dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju in/ali varstvu okolja. Vendar vemo, da je razmerje med ponudbo in povpraševanjem rezultat kompleksne iteracije in predvsem pod vplivom določenega proizvodnega sistema. Zato se je za doseganje trajnostne potrošnje in vedenja pomembno zavedati, kaj trajnostni razvoj je.

Biotska raznovrstnost

Svetovna biotska raznovrstnost je postala ključni pojem pri ciljih ohranjanja naravnih virov in trajnostnega razvoja, pa vendar gre za presenetljivo svež pojem. Šele v poznih 80. letih 20. stoletja sta se besedi »bio«, ki pomeni »življenje« in »raznovrstnost«, ki se nanaša na raznovrstnost življenjskih oblik, združili v pojem, ki je zdaj v ospredju znanstvenih prispevkov. Biotska raznovrstnost se nanaša na vse oblike življenja na Zemlji, od živali, rastlin, gliv in mikroorganizmov ter predstavlja svet, ki je tako bogat, da je treba številne vrste znotraj živega ekosistema šele odkriti. Biotska raznovrstnost se nanaša tudi na številne vrste, ki so izumrle, in trenutno doživlja velike spremembe zaradi množičnih izumrtij, do katerih je v veliko primerih prišlo zaradi negativnega vpliva podnebnih sprememb in človeške dejavnosti. S prepoznavanjem pomembnosti trajnostne biotske raznovrstnosti se vedno bolj zavedamo strategij, ki jih moramo sprejeti na nivoju družbe in gospodarstva, da bi zmanjšali grožnje, s katerimi se sooča.

Upravljanje voda

Integrirano upravljanje vodnih virov je proces, ki spodbuja koordiniran razvoj in upravljanje vode, zemlje in povezanih virov, za doseganje čim večje trajnosti ekosistemov in ekosistemskih storitev. Čeprav gre za enega najbolj pomembnih naravnih virov, so mnoga površinska in podzemna vodna telesa onesnažena, pozidana ali degradirana na druge načine, posledica česar je izguba ekosistemskih storitev. Koncept integriranega upravljanja vodnih virov vključuje prakse na regionalnem, lokalnem in mikro nivoju za preprečevanje teh negativnih vplivov in izboljšanje kakovosti vodnih virov. Te prakse so odvisne od naravnih materialov in posnemajo naravne procese z izvajanjem trdih tehnoloških in mehkih družbenih rešitev. Tematika je v skladu z Okvirno direktivo o vodah, ki prav tako poudarja odgovornost posameznika pri zagotavljanju kakovosti vodnih virov.

Prehranski in kmetijski sistemi

Kmetijski sistemi so antropogeni ali polnaravni ekosistemi, ki se v prvi vrsti uporabljajo za proizvodnjo hrane. V zahodnih državah je prevladujoč kmetijski sistem tako imenovano konvencionalno ali industrijsko kmetijstvo, ki vključuje kemične in mehanske vložke, ki negativno vplivajo na okolje in zdravje človeka. Zaradi negativnih vplivov se pojavlja vedno večja potreba po trajnostnih večfunkcionalnih kmetijskih sistemih, ki vključujejo sonaravno proizvodnjo hrane, varno predelavo hrane, pravično trgovino s hrano, vključevanje lokalne skupnosti in razvoj dopolnilnih aktivnosti, kot je turizem. Ti kmetijski sistemi so odvisni od lokalnih virov (naravnih in družbenih virov, ekosistemskih storitev), tradicij (znanja in spretnosti, razvita na dolgi rok in večkrat potrjena), razpoložljivih tehnologij (mehanizacije, robotizacije, senzorjev, daljinskega zaznavanja) in etike (okoljske in družbene odgovornosti).

Varstvo okolja

Varstvo okolja se nanaša na varovanje naravnega okolja na individualni, kolektivni in vladni ravni. Varstvo okolja je prav tako povezano s pojmoma preprečevanje in obnavljanje.

Reciklaža in biorazgradnja

Reciklaža: Postopek predelave odpadnih materialov v druge izdelke, materiale itd. Biorazgradnja: Razgradnja materialov v naravne izdelke s pomočjo mikroorganizmov (bakterij, gliv itd.).

Znanje o podnebju

Podnebne spremembe predstavljajo težavo, ki vpliva na celoten planet Zemlja. Gre za spremembe temperatur in vremenskih vzorcev. Človeške dejavnosti so bile glavna gonilna sila današnjih drastičnih sprememb temperature. Različne mednarodne organizacije, kot sta UNESCO in Združeni narodi, tako kot mnogi drugi, poskušata povečati ozaveščenost o resnosti težave ter hkrati uvesti nove ukrepe, ki jih mora izvesti prebivalstvo.

Promet in onesnaževanje

Promet ima v današnji družbi in gospodarstvu zelo pomembno vlogo. Učinkovit prometni sistem je ključen za kakovost našega življenja. Promet je eden od dejavnikov, ki vpliva na okolje in hrup. Poleg tega promet porabi eno tretjino vse končne energije v EU. Številni dokumenti EU poudarjajo izmerjeno porabo prometa in pomembnost nadziranja emisij ogljika zaradi prometa.