Podnebnih sprememb ne moremo več ignorirati. Emisije naraščajo in posledično tudi temperature: na Zemlji je danes 1 °C topleje kot pred dvema stoletjema. Vendar to ni edini vpliv, ki ga imajo podnebne spremembe na okolje. Tu so še druge posledice, kot so hude suše, skrajni vremenski pojavi in celo vse večje tveganje hudih gozdnih požarov, kot so bili tisti, ki so letošnje poletje pustošili po Portugalskem in Španiji. Dvig temperatur je prav tako povzročil uničenje pomembnih ekosistemov po vsem svetu in otežil življenje določenim ljudem v državah v razvoju. Raziskave trenutno kažejo, da približno 3 milijone ljudi živi v državah, ki so zelo ranljive, predvsem zato, ker globalno segrevanje predstavlja tveganje za sredstva za preživljanje, na primer varnost hrane in kmetijsko produktivnost.
Po navedbah Medvladnega odbora za podnebne spremembe so posledice podnebnih sprememb blizu tega, da postanejo nepopravljive. Čeprav se to morda sliši zaskrbljujoče, Medvladni odbor za podnebne spremembe poudarja, da bi to še vedno lahko preprečili in izboljšali situacijo ter kakovost življenja ljudi, ki živijo v teh zelo ranljivih državah.
Sklenjeni so sporazumi in vzpostavljeni okviri, ki se osredotočajo ravno na zmanjševanje teh vplivov, na primer Pariški sporazum ali Cilji trajnostnega razvoja. Vendar pa teh sprememb ne moremo doseči zgolj s prepričevanjem držav, da preklopijo na obnovljive energije ali z izvedbenimi uredbami, ki jih morajo upoštevati vse vlade.
Kljub temu številni menijo, da je treba začeti od spodaj, kar pomeni izobraževati mlajše generacije, ki bodo usmerjale spremembe v prihodnosti in ne bodo sprejemale odločitev, ki bi škodovale planetu. Za to je treba mlade skozi vzgojo opremiti z vrednotami in motivacijo, ki so potrebne za kritično mišljenje in varovanje okolja. Ko bo napočil čas, da prevzamejo vajeti, se bodo te mlajše generacije tako bolj zavestno odločale ter svoje inovacije usmerjale v doseganje bolj krožnega in zelenega gospodarstva.
Na srečo postajajo te generacije vedno bolj aktivne v boju proti podnebnim spremembam. Obstajajo številne pobude in gibanja, na primer Petki za prihodnost Grete Thunberg, v okviru katerih se organizirajo stavke in protesti z nagovarjanjem vlad k sprejemanju ukrepov proti globalnemu segrevanju.
V tem kontekstu je Svet EU junija 2022 sprejel Priporočilo za spodbujanje učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj zaradi skrbi za okolje in ker so podnebne spremembe, trajnost in zeleni prehod že med osrednjimi temami Evropske unije. Namen tega Priporočila je državam zagotoviti smernice za podporo pri vključevanju omenjenih tem v vse faze usposabljanja in izobraževanja. Zato je namen izobraževanja o trajnosti v EU vključiti mlade na podlagi privlačnega in dinamičnega učnega okolja, nuditi podporo izvajalcem izobraževanj ter spodbuditi lokalna partnerstva s ciljem izgradnje trajnostnih kompetenc in spopadanja s podnebnimi spremembami.
Viri: https://education.ec.europa.eu/focus-topics/green-education/learning-for-the-green-transition